»Imajo podobo sintetičnih podaljškov, protez ali ponaredkov, ki posnemajo človeško obliko, denimo s simuliranjem dramatizma lasnih vlaken (njihovega intenzivnega leska) ali upogibanja in pregibanja okončin (njihovih krivin).«
»Ana Mrovlje s tem opozarjajo na pretečo odsotnost tega, kar posnemajo, in na dogodek, ki je že minil in za katerim so ostale zgolj sintetične sledi, odporne proti minevanju časa. Razstava je statična in singularna, a polna potencialnosti, ki prežemajo prostor s sovpadajočimi fikcijami.«
»Barret Browning nas spomni, da se razmišljanje zgodi med dvema dimenzijama, med materialnim in nematerialnim. Vendar da bi se lahko resnično razcvetelo, potrebuje svoj posebni prostor.«
»S podaljševanjem in krčenjem časa in prostora Dežni dnevniki konstruirajo prostor, kjer refleksije avtorjev postanejo zaščitene, podobno kot v poeziji Elizabeth Barrett Browning, Hiša iz oblakov.«